czwartek, 25 lipca 2013

Sentelefone

Telefon mi kompreneble ne reekhavis. Kaj mi ne povas ricevi karton por la sama, mia malnova numero. Mi devas aĉeti alian kaj disdoni ĝin al ĉiuj homoj kaj institucioj, kiuj povas bezoni ĝin. Tiel mi ne emas tion fari, ke mi ankoraŭ ne aĉetis novan karton, kvankam tio daŭrus eble kvin minutoj. Mi devas nur viziti la plej najbaran kioskon. Mi komencis pensi, ĉu ne provi vivi iom da tempo sen telefono, sed fakte tio malfacilas. Eblas, sed kiam mi laboras kaj multe vojaĝas, mi bezonas ian kontakton kun mondo. Kaj sen telefono mi ne povas eĉ prizorgi monon ĉe mia konto en banko.
Pro kelkaj kialoj mi devas ankaŭ viziti Vroclavon, sed mi tute ne emas. Mi emas vojaĝi, sed ne devige por farendaĵojn, kiujn mi ne ŝatas. Mi penas organizi tion laŭeble praktike, ĉiujn indajn aferoj kunigi kaj plenumi dum unu tago, por ke mi poste ne devu denove veturi.
Mia nova Esperanta projekto jam je 1/5 pretas (ĉu eblas tiel skribi? kutime mi ne uzas frakciojn). Se mi ne ĉesos, mi eble baldaŭ finos ĝin. Estas en mia kapo ankoraŭ ideojn por ĝi.

Telefonu oczywiście nie odzyskałam. I nie mogę dostać duplikatu karty do tego samego, mojego starego numeru. Muszę kupić nowy i podać go wszystkim osobom i instytucjom, które mogą go potrzebować. Tak bardzo nie chcę się za to zabrać, że jeszcze nie kupiłam nowej karty, chociaż trwałoby to pewnie tylko z pięć minut. Musiałabym tylko wyskoczyć do najbliższego kiosku. Myślałam nawet, czy nie spróbować żyć bez telefonu przez jakiś czas, ale to dość trudne. Nie jest niemożliwe, ale kiedy pracuję i sporo podróżuję, potrzebuję jakiegoś kontaktu ze światem. I bez telefonu nie mogę nawet zrobić przelewu na swoim koncie.
Z kilku powodów muszę odwiedzić też Wrocław, ale wybieram się jak sójka za morze. Nosi mnie, żeby gdzieś pojechać, ale nie obowiązkowo, żeby załatwiać sprawy, którymi nie chcę się zajmować. Staram sie to zorganizować tak, żeby wszystko ogarnąć za jednym zamachem i nie musieć później wracać.
Mój nowy projekt esperancki jest już w 1/5 gotowy. Jeśli dalej będzie mi tak szło, to niedługo skończę. Mam w głowie jeszcze trochę pomysłów. 

3 komentarze:

  1. Mi esperas, ke mi neniam perdos mian telefonon. Mirige, kiom da aferoj estas dependaj de tiu malgranda ilo.
    Kaj mi ĝojas pro tiuj informoj pri la (ankoraŭ) sekreta Esperanta projekto. ;)

    OdpowiedzUsuń
  2. Mi vivas sen poŝtelefono, sed mi nur sidas en hejmo. Mi havas hejman telefonon, sed ankaŭ mi ne uzas ĝin.

    OdpowiedzUsuń
  3. Min tio timigis, kiam mi realiĝis, ke pluaj kaj pluaj aferoj dependas de mia telefono. Antaŭe mi tion ne rimarkis. Pri parto mi eble eĉ ankoraŭ ne scias.
    Kaj vivi sen telefono certe eblas, sed malfacilas. Kun amikoj mi povas kontakti interrete, sed ekzemple mia estrino de tempo al tempo urĝe bezonas kontaktiĝi kun mi, ĉefe ŝi telefonas al mi.

    OdpowiedzUsuń